Samostan Mekinje leži le streljaj od središča mesta Kamnik in že stoletja s svojo podobo sooblikuje mestno panoramo. V svoji bogati 700-letni zgodovini je kompleks doživljal vzpone in padce. Prvotni grad grofov Gallenbergov je leta 1300 postal samostan klaris, ki so v samostanu preživele vse do reforme razsvetljenih vladarjev, ko je leta 1782 cesar Jožef II. z dekretom samostan razpustil. Vse do prihoda uršulink leta 1903 je stavba spreminjala namembnost. S prihodom redovnic je samostan ponovno oživel. Sestre so skovale tesno vez z okoliškimi prebivalci, imele so šolo in tudi po nacionalizaciji samostana so prostorsko omejene vztrajale v Mekinjah. Po nacionalizaciji leta 1990 so začele skrbno obnavljati samostan in mu vdihnile novo življenje, vendar je bila škoda, storjena v preteklih desetletij velika in sanacija prevelik finančni zalogaj. Pisalo se je leto 2016, ko so po več neuspešnih poskusih prodaje uršulinke samostan podarile Občini Kamnik, ki je v namen upravljanja z dragocenim darilom ustanovila javni zavod. Javni zavod Mekinjski samostan se trudi nadaljevati 700-letno tradicijo. Projekt Preobrazba, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, pomeni prvi korak k obujanju delovanja v javno dobro. Obnovljene dvorane in atrij ter manjše obnove sob za prenočevanje nudijo edinstven prostor za kulturne, izobraževalne in turistične prireditve, pa tudi protokolarna srečanja, poroke ali slavja. Z letošnjim letom ponosno odpiramo tudi nove namestitvene kapacitete: 17 sob ponuja 60 ležišč. Sobe so preurejene le toliko, da nudijo domačnost in zavestno posnemajo skromnost nekdanjih celic.